POLEG POGOJEV, POVEZANIH S STAROSTJO IN POKOJNINSKO DOBO, SO SE REDNO SPREMINJALI TUDI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ODMERO POKOJNINE

Slovenski pokojninski sistem naj bi v osnovi zasledoval sama plemenita načela: enakosti, socialne varnosti, medgeneracijske solidarnosti, pravičnosti, finančne samozadostnosti. Morda bi se vsa ta načela lahko uresničevala. V idealni družbi. Pri nas je zakonodajalec močno posegel v ta načela z zakonodajo, ki jo je sprejemal skozi vsa leta. Na spletni strani Uradnega lista je do zdaj navedenih 16 zakonov o spremembah in dopolnitvah (dva zakona sta brez dopolnitev) zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Če bi imela država jasno vizijo upravljanja pokojninske blagajne, bi bile redkejše spremembe zakonodaje.

Članek je namenjen zgolj pregledu sprememb dejavnikov, ki vplivajo na odmero dohodnine skozi daljše časovno obdobje. To ne pomeni, da je v članku predstavljena aktualna zakonodaja, ki se sproti spreminja.  Na izračun pokojnine (poleg pokojninske dobe, ki je bila predstavljena v prejšnjem članku) vplivajo pokojninska osnova, število let zavarovanja, ki se upoštevajo pri odmeri pokojnine, odmerni odstotek in valorizacijski količnik.