Igor Štemberger

Padla nezakonita trimilijonska odločba

Igor Štemberger je pravnik in dolgoletni predsednik uprave družbe Ilirika. Izkušnje v podjetništvu je začel pridobivati že leta 1980, aktivnejši na slovenskem kapitalskem trgu pa je postal v letih 1990 in 1994,  ko je pridobil dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za borznega posrednika. Leta 1994 je zaživela Ilirika Ljubljana, ki je začela opravljanje poslov z vrednostnimi papirji ter dejavnostjo borznoposredniške družbe. Svojo bridko izkušnjo s Fursom predstavlja v nadaljevanju.

Leta 2016 sta vam finančni inšpektorici odmerili več kot tri milijone evrov davka od nenapovedanih dohodkov, čeprav ste celo življenje prijavljali vse dohodke. Zdaj je dokazano, da je šlo za neustavno obdavčitev. Kako je to mogoče?

Ne samo da je šlo za neustavno odločitev, šlo je tudi za nezakonito odločitev. Kako je to mogoče? Enostavno. Ko nekdo lahko krši zakon in ustavo, si lahko pravzaprav privošči vse, kar si želi, seveda če ima v rokah za to potrebne instrumente, to je moč in oblast. Davčni zavezanec pa mora davek, četudi nezakonito odmerjen, plačati  in se šele potem pritožiti oziroma pritoževati. To počnem od leta 2016 in temu ni videti konca.

Kako ste se počutili takrat in kako se počutite danes?

Ko so sprožili ta postopek, dobro vem, da je to bilo sredi septembra 2015, sem bil absolutno miren in celo vesel, da davčni inšpektorici prideta, čeprav to seveda jemlje čas. Ampak glede na to, da za vse svoje stranke vodim natančne evidence od leta 1995 naprej, kar sem seveda glede na dejavnost, s katero se ukvarjam, tudi dolžan, sem na enak natančen način vodil tudi svojo dokumentacijo. Zato sem bil na nek način vesel, da bosta inšpektorici lahko videli, da je stvar urejena. Skratka, nisem imel nikakršnih problemov.

Vmes sta pri davčnem pregledu že prišli do ugotovitve, da pri meni ni odstopanja in da je vse v redu. Toda potem sta se odločili, da bosta pregledali še dokumentacijo za nazaj, to je po roku zastaranja. Tako sta inšpektorici šli gledat še leta 2007, 2006, 2005 in 2004. Kljub opozorilom dveh pravnih svetovalcev, sem inšpektoricama absolutno dal na voljo vso dokumentacijo, ki sta jo želeli oziroma potrebovali. Ko pa sem videl, da sta šli še v leto 2004 in sta začeli pregledovati večje transakcije, ki so bile izvedene pred obdavčitvijo kapitalskih dobičkov, ki je začela veljati leta 2005, in sta za njih trdili, da so navidezne, sem začutil, da nekaj ne bo v redu in da me zagotovo želita obdavčiti.

Kako se počutim danes? Rekel bom, da sem zelo žalosten zaradi te konkretne zadeve, pa niti ne samo zaradi tega, ker sem davek plačal, ampak zato, ker se je zdaj potrdilo to, kar sem ves čas trdil, da je bil njun postopek nezakonit in neustaven. Vložil sem vrsto pravnih sredstev in težko je bilo vsa ta leta čakati na odločitev ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je najvišji organ slovenskega sodstva in če tak organ izda tako pomembno odločbo in se tako jasno izjasni, da je šlo za nezakonit in protiustaven postopek, potem se meni zdi, da se to mora spoštovati z nekim globokim občutkom do tako visokega organa. Toda to ni bilo dovolj. Treba je poudariti, da je tudi upravno sodišče Fursu naložilo, da odpravi posledice neustavne in nezakonite odločbe, toda še zmeraj se ni nič zgodilo. Torej, dve sodišči sta Fursu naložili izvedbo novega davčnega postopka, pa nič. Kako naj se človek počuti v državi, v kateri pravzaprav pravo in zakoni ne veljajo? Žalostno.

Sam sem hodil na pravno fakulteto in kako naj po vsem tem verjamem tistemu, kar so nas tam učili in kar so nam profesorji poskušali razložiti in nam dajali podporo med izpitnimi roki. Danes vse to izpade kot larifari. To je tako, kot da nič ne bi veljalo.

Če mi nekdo reče, da je odločba neustavna in nezakonita, potem je ni več. Vsak postopek, ki ga na podlagi tega začne Furs, je nov postopek. Nova uvedba postopka, novo morebitno zavarovanje. Vse tisto, kar je bilo zarubljeno, pa je treba vrniti z zamudnimi obrestmi in seveda povrniti tudi škodo.

Kaj bi se zgodilo, če takrat ne bi imeli sredstev za poravnano nezakonito odmerjenega davka?

Zadeva bi bila katastrofalna. Namreč šlo je za leti 2015 in 2016, ko je šlo za obnovo življenja po dolgotrajni gospodarski krizi. V mislih imam finančni sektor. Ravno smo se začeli na neki način pobirati. To je bila nepopravljiva škoda. Vse življenje sem pridno delal, to pomeni od študentskih dni do danes. Delal sem od jutra do večera in seveda tudi vse konce tednov. Vse bi se lahko sesulo v prah. Ogroženo je bilo preživljanje moje družine s tremi otroki, ki so takrat bili dijaki in študenti. Kako sestaviti konec s koncem in kakšen vpliv bi to imelo na družinsko življenje? Lahko bi se začele napetosti. Težko verjamem, da bi moja žena in moji otroci verjeli, da je sistem tako krut in da sta bili inšpektorici tako neživljenjski. Če ne bi plačal, bi to prav gotovo pomenilo moj propad in krizo v družinskem življenju.

Zdaj vam bodo vrnili celoten znesek odmerjenega davka in še zamudne obresti v znesku več kot 1,3 milijona evrov. Več kot očitno je, da bo proračun poplačal napako finančnih inšpektoric. Ali menite, da bi te zamudne obresti morali plačati finančni inšpektorici in tisti, ki so jima naročili nezakonito odmero?

Prav gotovo pričakujem vračilo celotnega zneska in vseh pripadajočih zamudnih obresti, kar pa nikakor ne more nadoknaditi vseh težav, ki sem jih imel zaradi tega nezakonitega in neustavnega davčnega postopka.

Njuno napako bomo ali bodo plačali davkoplačevalci in če bi me vprašali, ali menim, da bi te zamudne obresti morali plačati finančni inšpektorici in tisti, ki so jima naročili nezakonito odmero, bi zastavil nasprotno vprašanje. Ali obstajamo davkoplačevalci zato, da pokrivamo nestrokovno, površno, malomarno ali pa celo tudi zahrbtno delo finančnih inšpektoric, katerega namen je oškodovanje nekaterih davkoplačevalcev? Odgovor bi bil – ne. Moje mnenje je, da vse zamudne obresti in vso škodo naj pokrijeta finančni inšpektorici iz njunega osebnega premoženja.

Me zanima, kako bi se počutil mož inšpektorice, ko bi zjutraj vstal in bi imel blokirano svoje celotno premoženje, kar sta inšpektorici naredili meni. Septembra 2015 sem delal za veliko stranko, ki mi je zaupala veliko premoženje in veliko transakcijo. Ko sem zjutraj prišel v službo in sem želel prodati delnice, sem ugotovil, da je blokirano moje celotno premoženje. To pomeni vse nepremičnine, vključno s hišo, v kateri sem živel in živim, ter vse delnice. Torej brez napovedi in čez noč. Si lahko predstavljate, kakšen je bil moj občutek in kako me je bilo sram pred stranko, to je pred mojim naročnikom, ki me je najel, ker mi je verjel?

Zaradi blokade celotnega premoženja nisem mogel izvršiti naloge za mojega naročnika. Katastrofa. Takrat so mi blokirali 12 do 13 milijonov premoženja za pričakovani znesek neplačanih davkov v znesku nekaj več kot tri milijone evrov, Kakšno sorazmerje je bilo to? To je bilo kruto. Nato smo jih prosili in so končno  znesek zavarovanja spustili na 6,8 milijonov evrov. Še dobro, da sem bil zelo dobrega zdravja, saj pri takih šokih lahko doleti tudi infarkt. Tega se ne da opisati.

Takrat, ko je pri vas potekal davčni postopek, je zadeva bila tudi medijsko zanimiva. Tako smo v časopisu Delo zasledili zapis – Trimilijonska davčna klofuta za šefa Ilirike. Kako ste se počutili ob teh zapisih, ko ste vedeli, da niste storili nič narobe?

Prvi veliki zapis je bi v časopisu Dnevnik na celotni gospodarski strani in mislim, da je to bilo dva ali tri dni po uvedbi davčnega pregleda, kar mi je bilo zelo čudno. Kako so novinarji tako hitro izvedeli za to zadevo. Ni bilo prijetno o sebi brati laži, sploh pa glede na posle, katere sem opravljal, saj sem upravljal s premoženjem oziroma denarjem in delnicami mojih naročnikov. Tega je bilo veliko. Bil sem ogorčen. Toda najhuje je šele sledilo. Takoj po objavi v medijih je začelo klicati veliko naših strank, ki so spraševale, ali bomo sposobni plačati davek, ali je njihovo premoženje varno pri nas in kako bomo to uredili. Prišlo je tudi do določenega odhoda strank in to je nepopravljiva škoda.

Med drugim so vam obdavčili celo milijonsko izgubo pri prodaji delnic. Kaj menite o tem? Kje je logika te obdavčitve?

Moje premoženje je bilo leta 2007 ocenjeno na 40 do 50 milijonov. Takrat smo največ kupovali slovenske delnice po tržnih cenah. Pozneje v gospodarski krizi, ki se je začela septembra 2008, so nekatere slovenske delnice leta 2009 in 2010 padle tudi za skoraj 90 odstotkov. Med njimi so padle tudi delnice Zavarovalnice Triglav, in to za okoli 80 odstotkov, jaz pa sem imel večino premoženja v teh delnicah. Pomeni, da je moje premoženje padlo v tem odstotku.

Šele leta 2015 je moje premoženje pričelo pridobivati vrednost, pa je prišel Furs, si izmislil davčni dolg in mi pobral več kot tri milijone evrov. V tisti krizi je propadlo veliko družb in fizičnih oseb, banke je reševala država in lahko se zahvalim le moji vztrajnosti, da sem vse to preživel. Posledice so prav gotovo ostale.

Ali imate kakšen predlog za finančne inšpektorje, ki so več kot očitno v zadnjih letih nekajkrat zlorabili davčne predpise in svoj položaj.

Menim, da je naša prva dolžnost, da delo, ki ga delamo, delamo pošteno, korektno, z dobrimi nameni, da ne povzročamo škode drugim. Kako bi se vam zdelo, da greste k zobozdravniku in vam izpulijo zdrav zob, ker imate prelepe zobe? Ali pa, da športnik gre k zdravniku, ki mu namerno poškoduje koleno? Tako je bilo videti delo teh dveh finančnih inšpektoric.

Zaradi posega inšpektoric sem bil vsaj dve leti v veliki stiski, bil sem onemogočen delati poslovno, tako kot bi lahko delal brez tega nezakonitega davčnega pregleda. Odrezali so mi del premoženja, ki sem ga bil prisiljen prodati, porušili so mir v družini, saj ko otroci z informacijami o tajkunih slišijo, da je davčna k očetu prišla po tri milijone evrov, ti umažejo ime in moraš dokazovati, da to, kar davčna počne, ni res. Škoda, ki so mi jo naredili, je velika. Ne govorimo samo o denarju, govorimo o celotnem načinu in sistemu življenja v tistem času. Zdaj mi povejte, nekdo, ki ima rad svoje delo, ki dela korektno, ki spoštuje zakone in mu najvišje sodišče v Sloveniji pove, da so davčni inšpektorji delali protiustavno in protizakonito, kako naj se ta oseba počuti. Enostavno povedano, počuti se oropano.

Za take zadeve gredo ljudje v zapor. Poglejte samo ta primer. Če na primer grem v banko in med tem, ko mi bančni uslužbenec izplačuje moj denar, iz bančne blagajne ukradem še enih 50.000 evrov, zagotovo pride policija in me, ne da se kar koli pogovarjali, odpeljejo v zapor. V mojem primeru pa sta mi finančni inšpektorici na nezakonit in neustaven način vzeli oziroma ukradli več kot tri milijone evrov, pa nič. Kakšna so to merila? Za 50.000 evrov zapor, za več kot tri milijone evrov pa nič. Policija in tožilstvo bi moralo reagirati že na podlagi tega intervjuja.

Ali boste ukrepali zoper finančni inšpektorici, ki sta vam nezakonito odmerili več kot tri milijone evrov davka?

Sem že toliko star, da na silo ne delam. Zato bom poskušal izkoristiti vsa pravna sredstva, ki so na voljo, da dosežem svoj cilj in to tudi počnem. Moj denar, ki sta mi ga nezakonito in neustavno odvzeli, je še zmeraj pri njih. Z njihove strani nisem prejel niti opravičila za nezakonito in neustavno postopanje. Višina škode je velika in se bom moral truditi, da jo dobim povrnjeno. Menim, da je postopek bil naperjen zlobno in da je bil nespoštljiv. Inšpektorici in tisti, ki so jim tak način dela ukazali, niso niti pod razno varovali moje z zakonom zagotovljene pravice. Trdno sem prepričan, da gre za sum storitve kaznivega dejanja tako obeh finančnih inšpektoric, ki sta to počeli, kot tudi takratnega vodstva Fursa, ki je take postopke dovolilo, vodilo, če ne celo ukazalo.