POZNAVANJE NAČINA PRENEHANJA OBVEZNOSTI JE POMEMBNO TUDI V DAVČNIH POSTOPKIH, ZARADI TEGA JE LE-TEM TREBA DATI VEČJO POZORNOST

Uvodoma je treba izpostaviti, da pri urejanju obligacijskih razmerij veljata načeli dispozitivne narave določb Obligacijskega zakonika (OZ) in avtonomije pogodbenih strank, z izjemo spoštovanja kogentnih določb. Tako po drugem členu OZ velja, da udeleženci lahko uredijo svoje obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v tem zakoniku, če iz posamezne določbe tega zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega. Iz 3. člena OZ pa izhaja, da udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Pomembno je tudi načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih (4. člen OZ), zlasti pri institutu pobotanja. V predmetnem članku predstavljam namreč načine prenehanja obveznosti, spremembe obveznosti in prenos obligacij po OZ. Do nekaterih pride po volji strank v okviru uvodoma navedenega, do drugih pa po samem zakonu.