PRAVNO VPRAŠLJIV ODNOS SLOVENIJE DO DAVKOPLAČEVALCEV, KI DELO OPRAVLJAJO LE V SLOVENIJI, A ZA TUJEGA DELODAJALCA

Uradno (ustno) stališče Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) o situaciji slovenskih delavcev, vključenih v socialno zavarovanje na podlagi 114[1], torej delavcev, ki imajo delodajalca v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljevanju: DČ), delo pa na podlagi pogodbe o zaposlitvi v celoti opravljajo v Sloveniji[2], se je marca 2020 glasilo: 

»Za slovenskega delavca, zaposlenega pri tujem delodajalcu, se šteje, da delo običajno opravlja v dveh državah članicah, saj se predvideva, da bo k delodajalcu vsaj občasno hodil na sestanke. Ker se šteje za delavca, ki dela v dveh državah članicah, se mu ob prijavi v zavarovanje avtomatično izda obrazec A1 za delo v dveh državah članicah. Ker obrazec A1 (za delo v dveh državah članicah) že ima, ne more hkrati pridobiti tudi obrazca A1 za napotitev oziroma ne more biti napoten.«

Pa je tako stališče res pravilno? Kakšne postopke predpisuje Slovenija za vključitev omenjenih delavcev v socialno zavarovanje? Je vse navedeno v skladu s predpisi Evropske unije (v nadaljevanju: EU), ki Slovenijo zavezujejo (tudi) neposredno?