Na naslovnici si lahko ogledate samozavestno dekle na gugalnici nad prepadom. Sedi mirno in se guga. Naprej, nazaj in uživa. Sploh ne pomisli, ali je vse v redu z gugalnico, ali je les dovolj trden in ali je vrv nepoškodovana. Pomembno ji je le, da uživa in da je nad velikim izzivom. To je razlika med guganjem v mladosti in guganjem v starosti. V mladosti se brez pomisleka usedeš na  gugalnico, v starosti pa želiš preveriti vse sestavne dele gugalnice.

Podobno je v poslu. Če veste, kaj boste počeli, če obvladate zadeve, za vas ni ovir. Določite cilj, izberete ekipo in greste proti cilju. Na začetku te poti srečujete sotrpine, pridobivate prijatelje in skupaj sodelujete v poslu. Toda, ker ste od začetka imeli jasno zastavljen cilj in ker ste izbrali pravo ekipo, napredujete hitreje od drugih. Še zmeraj ste prijazni, pomagate drugim in ste pozitivni. Prihodki se vam zvišujejo in podjetje je uspešno. Toda glej, tisti, ki so do zdaj bili vaši prijatelji in s katerimi ste enakovredno krenili na pot, vas gledajo drugače. Imate občutek, da jih moti vaš uspeh. Občasno so agresivno prijazni in vedno bolj imate nelagoden občutek. Zaradi tega se odločite, da se ne boste ozirali na njih, da boste delali še več in še bolje. Naenkrat nimate več prijateljev in začnejo se obiski raznih inšpektorjev. Najprej pomislite, da gre za normalne kontrole, potem pa ugotovite, da gre za prijave. Prijavam sledijo kazenski postopki, medijski linč in za dokazovanje svoje nedolžnosti izgubljate čas in denar. Naenkrat vas večina zapusti. Z vami ostane le peščica zvestih. Po desetletju nenehnih bitk dokažete svojo nedolžnost. Ljudem se povrne zaupanje v vas in ponovno ste na stari uspešni poti. Odgovorni in vplivni opazijo vaše sposobnosti in vas vključujejo v razne posle. Toda ponovno se najdejo kritiki, ki za peščico cekinov brskajo po spletu in iščejo stare zgodbe, za katere ste že dokazali, da so neresnične. Zagnani hitijo razlagati, kako niste vredni zaupanja. Vse to počno, čeprav ste dokazali, da je šlo za neresnice in da zoper vas ne teče noben postopek.

Tako se začnete spraševati, ali ste se rodili v pravem času. Mnogi ne sodimo v ta čas, čas prerekanj in podtikanj. Čas, ko ne znamo več živeti v sožitju, temveč v času groženj, ko se grozi in se velikokrat ne ve, zakaj se grozi.

V samotnih nočeh in dolgotrajnih praznikih razmišljate, zakaj je temu tako. Ugotovite, da ni več tiste sproščenosti. Vedno bolj postajate pozorni na malenkosti, ki vam včasih niso pomenile nič. Odločite se, da greste poiskat notranji mir k vaši mladostniški gugalnici. Ko pridete do nje in pogledate v prepad pod njo, ugotovite, da ni več otroške sproščenosti. Zdaj pomislite na zadeve, ki so bile v mladosti nepomembne. Preverjate, ali je deska dovolj trdna in ali so vrvi v redu. Kljub vsem preverbam se odločite, da se ne boste usedli na gugalnico. Stojite in razočarano gledate v dolino. Sprašujete se, kaj povzroča človeško zlobo in sovraštvo. Ali se že rodimo zlobni ali nas zlobne ustvari življenje? Odgovor ni enostaven. Verjetno nas zlobne ustvari okolje, v katerem živimo.

Vsi smo imeli v življenju več ali manj enaka izhodišča, čeprav smo se rodili v različnih okoljih. Nekateri so imeli privilegij, da so se rodili v mestu, drugi pa v zakotni vasi. Sam sem imel srečo, da sem se rodil v majhni prekmurski vasi, kjer je obstajala le lepa narava in prijatelji. V otroštvu smo bili vsi enaki, neobremenjeni in pošteni. Pozneje nas je življenje dogradilo. Mnogi smo še isti in smo pripravljeni svoj uspeh deliti z drugimi. Zato bodite pozitivni in ne ozirajte se na to, kaj govorijo drugi.

Vaš urednik

Mag. Ivan Simič