Pod pojmom maltretiranje razumemo grdo ravnanje oziroma trpinčenje. Sinonim za maltretiranje je mučenje. Oblike maltretiranja so različne. Ko smo bili majhni, sploh, ko smo bili najstniki, smo besede ne smeš to, ne smeš tja, pridi domov do osmih, uči se, končaj šolo in podobno, dojemali kot maltretiranje. Potem smo šli študirat in smo s strani profesorjev poslušali, da moramo obiskovati predavanja, ker drugače ne bomo dobili čudežnega podpisa v indeks, kar smo šteli za maltretiranje. Izpite smo morali opravljati tudi večkrat in zaradi tega smo morali izpuščati študentske zabave, kar smo čutili kot maltretiranje. Nato končno dobimo službo in tam spet maltretiranje. Potem se nam rodijo otroci, se postaramo in končno začnemo mi maltretirati. Postanemo šefi in menimo, da ne bomo nikoli več maltretirani, toda glej ga zlomka, ko pridemo zvečer utrujeni domov, prižgemo televizijski sprejemnik, naletimo na novi način maltretiranja. Vsiljujejo nam njihovo resnico. Maltretirajo nas s svojimi resnicami in če jih predolgo poslušamo ali gledamo, postanemo zaslepljeni. Če ne želimo biti maltretirani, pač ugasnemo televizijski sprejemnik. Toda potem se vprašamo, zakaj prisilno plačujemo za gledanje dveh televizij, če ne gledamo nobene. Najprej plačujemo nacionalno televizijo, nato plačujemo še našemu operaterju, ki plačuje in rešuje komercialno televizijo, ki nas ravno tako maltretira.

Upravičeno se sprašujemo, ali na svetu obstaja kotiček, kjer ni maltretiranja in zakaj je maltretiranje sploh potrebno? Ponuja se nam več odgovorov. Mogoče zaradi tega, da bi se nesposobni prikazali kot sposobni, da bi nemočni postali močni, da bi nemoralni postali moralni, ali pa enostavno zato, da bi tisti, ki nas maltretirajo, popravili svoje finančno stanje. Maltretirajo nas tudi razni inšpektorji. Ni težava v tem, dokler je to v mejah zakonodaje, toda ko nekdo vzame zakon v svoje roke in nas maltretira, ker mu je tako naročeno, ker on sam tako želi, ali ker sploh ne razume tistega, kar počne, takrat pa je res hudo.

V nadaljevanju revije Denar preberite članek o davčnem maltretiranju. Res je, da gre za zelo dolg članek, mogoče najdaljši v zgodovini revije Denar, toda to maltretiranje je trajalo več kot sedem let. Do takšnega maltretiranja lahko pride le, če šefi nimajo nadzora nad zaposlenimi. Preberite ga in me zanima vaš komentar. Si predstavljate, koliko je takšnih primerov in si davčni zavezanci ne upajo o tem govoriti na glas, ker jim je zagroženo, da bodo še bolj maltretirani. To, kar se je dogajalo v opisanem primeru, je za mene najvišja oblika kriminala, pri katerem se je izkoriščal privilegiran položaj finančnega inšpektorja. Si predstavljate, kako se počutijo finančni inšpektorji, ki odločajo zakonito? Nekateri so že komentirali ta primer in so zgroženi. Ne morejo verjeti, da se kaj takšnega dogaja. Trdim, da se to dogaja in zaradi tega bi bilo treba opraviti tudi revizijo nekaterih davčnih postopkov. Tako tistih, kjer nepravilnosti niso bile ugotovljene, pa mogoče obstajajo, kot tistih, kjer so nepravilnosti bile ugotovljene, pa jih ni. Ali nam ni dovolj uničevanja življenj posameznikov s takšnimi postopki? Ali želimo še njihove samomore? To je treba ustaviti in takšne finančne inšpektorje poslati iz državne službe. Naj gredo na trg in sami zaslužijo za preživetje.

Zato me zanima, kako bodo v konkretnem primeru zlorabe pooblastil in nezakonitega odločanja ukrepali organi pregona. Najmanj, kar bi morali storiti, je, da bi vložili kazenske ovadbe zoper vse tri finančne inšpektorje in tisto osebo ali osebe, ki so vse to vodile iz ozadja.

Sam želim živeti v družbi, kjer ni in ne bo maltretiranja, kjer bomo živeli v sožitju, kjer bo vsak s svojim delom zaslužil za normalno življenje in kjer ne bo korupcije. Zavedam pa se, da je bitka proti korupciji ena najtežjih, saj tisti, ki izvajajo korupcijo, imajo dovolj denarja, moči in medijske pomoči, da premagajo in uničijo vse tiste, ki želimo premagati korupcijo.

Zato vam predlagam, da ste predvsem pošteni do sebe, nato do okolice, da spoštujete druge in to življenje preživite v sožitju z drugimi.

Vaš urednik

Mag. Ivan Simič