V primerjavi z milijoni let starosti osončja je naših 80 ali 90 let, ki jih preživimo na tem planetu, le trenutek. Toda ta trenutek si znamo dodobra uničiti. Boj za oblast in bogastvo, sprožanje vojn in sovraštva ter s tem povezna podtikanja, ki jim ljudstvo naseda, so postala sestavni del našega življenja. Režiserji podtikanj se zanašajo na neukost množic in na dejstvo, da množice tako ali tako verjamejo vsaki novici, ki je objavljena. Denar je bil in je še zmeraj sveta vladar in to kljub temu da nihče ne more svojega denarja odnesti s seboj, še manj pa luksuznega avta ali milijone vredno hišo. Kot pravijo, zadnja srajca nima žepa.

Zakaj potem počno vse to? Zakaj ne morejo živeti v sožitju? Mogoče zato, ker so si tako različni. Eni pridni, drugi leni, tretji srečni. Toda vsi imajo potomce, otroke, ki jim posvečajo življenje in jim želijo dati največ. Ker so izhodišča, ki so lahko posledica tradicije ali pridnosti, različna, se med njimi neti sovraštvo. Potem se v vse to vmešajo še politične ambicije in takrat je vsega konec. Največji prijatelji postanejo sovražniki, otroška razigranost preraste v politično nestrpnost, ki se širi med ljudstvo. Prihajamo v fazo, ko razum ne deluje več razumno, ko se naše želje, da bi izboljšali svet in pomagali državljanom, spremenijo v maltretiranje nas samih.

Podtikanja nam uničujejo srečne trenutke našega življenja. Namesto da bi živeli v harmoniji, živimo v sovražnem okolju. V okolju, v katerem neznanje premaguje znanje in v katerem se  sposobni umikajo nesposobnim. Ni več pomembno, koliko veš, pomembno je čigav si in koliko si glasen. Zato je v teh časih najtežje tistim, ki vedo, kako zadeve urediti. Zaradi večjega števila tistih, ki ne vedo, kako in nasprotujejo spremembam samo zato, da nasprotujejo, ni napredka. Zaviralci želijo še zmeraj živeti v preteklosti, na stari način, brez napredka in novih idej.

Tako se sposobni počasi umikajo in živijo svoje življenje, umaknjeni od množic. Nekateri gredo tudi v drugo državo, kjer cenijo njihovo znanje. V Sloveniji smo priča različnim vrstam podtikanj, katerih glavni namen je zaničevanje določenih posameznikov. Za te zadeve se uporabljajo tudi mediji, na področju katerih opažamo, da v želji po senzacionalnosti tudi pomembni mediji povzemajo podtaknjene novice nepomembnih medijev. Vedno več je neresnic, ki jih objavljajo novinarji in nihče ne odgovarja. Če jim očitaš objavljanje neresnic, takoj izpostavijo, da je to napad na svobodo medijev.

Tudi sam sem neke vrste novinar in odgovorni urednik te revije, v kateri objavljamo šokantne novice na področju davkov. Kljub nezakonitim in neustavnim davčnim postopkom, ki so jih bili deležni mnogi posamezniki in pravni subjekti, zaradi katerih država vrača milijone, mediji o tem ne pišejo množično, saj se raje ukvarjajo s 400 evri nekdanje ministrice. Si predstavljate, 400 evrov je pomembnejših kot milijoni, ki se vračajo iz proračuna zaradi nezakonitih in neustavnih davčnih postopkov. Zato se ves čas zavzemam za to, da se objavljajo imena finančnih inšpektorjev, ki so izdajali nezakonite in neustavne odločbe, ter imena tistih, ki so jim to naročali. Državljani imajo pravico vedeti, kdo zlorablja svoj položaj, s katerim se oškoduje proračun. Morali bi jih vprašati, zakaj so to počeli? Ali gre za neznanje ali za naklepna izdajanja nezakonitih in neustavnih odločb. Nekdo bo moral odgovarjati za uničena leta vseh tistih, ki so morali prodati svoje premoženje, da so lahko poravnali izmišljeni davčni dolg. Vračilo glavnice z zamudnimi obrestmi nikoli ne popravi povzročenega stresa in s tem povezanih posledic.

Vsi veste, da sem rojen v Prekmurju in se imam za Prekmurca. Nekateri Prekmurje opevajo kot pokrajino prijaznih ljudi, ki so ti zmeraj pripravljeni pomagati. Toda, ali je temu res tako? Po zadnjih dogodkih menim, da ni. Sam sem v zadnjem mesecu doživel toliko groženj, napadov in zaničevanj od Prekmurcev, da si ne želim več v Prekmurje in ne želim biti Prekmurec. Kdo so ti ljudje? To so Prekmurci, ki so na začasnem delu v Avstriji. Se vprašate, zakaj? Ker menijo, da sem jaz kriv, ker morajo plačevati razliko davka v Sloveniji. Niti toliko niso sposobni, da bi preverili, kdo je leta 2004 uvedel pravilo, da morajo svoje dohodke iz Avstrije prijaviti v Sloveniji. Toda, zakaj bi oni to preverjali, oni raje napadajo vse tiste, za katere menijo, da so krivi za njihove davčne težave, čeprav temu ni tako.

Zato vas prosim, da ste pozitivni, da v ljudeh vidite le njihove dobre stvari, da ne nasedate medijskim neresnicam, da se ne ukvarjate s podtikanji in da preostala leta življenja na našem planetu preživite v harmoniji z drugimi. Gre le za trenutek.

Vaš urednik

Mag. Ivan Simič